Blejsko jezero in blejske legende

12.04.2021

»Med slovenskimi vodami Blejsko jezero nima tekmeca«, je v zborniku Bled 1000 let zapisala limnologinja mag. Špela Remec Rekar.

Zdi se, da ima prav. Jezero obkrožajo Sava Bohinjka, Sava Dolinka in Radovna, njegov oče pa je Bohinjski ledenik.

© Aleš Krivec

Povsem razumljivo je, da se je okoli tolikšne lepote, ki jo ponuja Blejsko jezero, rodila kopica legend in pripovedi, ki so žive še dandanes. Ena izmed njih pravi, da se je jezero rodilo kot posledica božjega srda nad pastirji, ki so dovolili, da se je okoli Marijine cerkvice pasla živina. Neposlušne pastirje je Bog kaznoval tako, da je cerkvico obdal z vodo.

Kot pravijo strokovnjaki, je bilo nekdaj Blejsko jezero dvakrat večje od današnjega. Posebna zanimivost so bili termalni vrelci, razporejeni na vzhodni strani jezera. Kot pravijo viri, naj bi jih bilo sedem, od tega so bili štirje uporabni. O vrelcih piše že Valvasor, ki navaja, da naj bi jih nekaj uničil grajski oskrbnik Krištof Weidman, saj se je želel izogniti pogostim obiskom gospode, ki jo je potem moral gostiti … (Bled 1000 let). Sicer pa so vrelce raziskovali že v 18. stoletju, ob enem izmed njih je zrastel danes najbolj znan in najbolj prestižen blejski hotel, Grand hotel Toplice, ki ima še danes svoje termalno kopališče. Takratna lastnica Toplic, Jula Molnar, je leta 1925 zgradila terme v rimskem stilu, uporabljali pa so vodo iz skale.

Sicer pa so blejski turizem najverjetneje začeli romarji. V vpisni knjigi obiskovalcev Blejskega otoka je v letih 1867 – 1879 okoli 16.000 podpisov ali 1300 na leto! Blejski otok je tako že v drugi polovici 19. stoletja obiskalo več kot tisoč ljudi na leto.

Druga legenda, ki jo vsako leto na božični dan v Grajskem kopališču oživi Turizem Bled, je Legenda o potopljenem zvonu, iz katerega je nastal zvonček želja na Blejskem otoku.

Bled  - podoba raja ali Imago Paradisi je blejski slogan od konca 20. stoletja, vendar je Bled kot podoba raja v zavesti njegovih prebivalcev že najmanj od 5. stoletja naprej. Staroselci tega prostora so že pred prihodom Slovanov sprejeli krščanstvo, iz tega obdobja izhaja prvobitni blejski simbol v obliki pava oziroma rajske ptice. Prvo rajsko ptico so v obliki zaponke našli na arheološkem najdišču Grajske pristave v letu 1949, najdba pa je iz 6. ali 7. stoletja.

© Tomo Jeseničnik

Pav predstavlja nesmrtnost, večno življenje in neminljivo pomlad. Življenje predstavlja tudi boginja Živa, njej je bilo posvečeno svetišče na Blejskem otoku preden je tam zrasla Marijina cerkev - Živa je staroslovanska boginja življenja in plodnosti. Je ena najstarejših boginj in predstavlja življenje samo, upodobljena pa je s klasom v eni in jabolkom v drugi roki.

Kot raziskovanje Andreja Pleterskega povzema zbornik Bled 1000 let, so Slovani na območju Bleda vzpostavili svojo skupnost. »Za slovansko kozmologijo je temeljni pojem obrednega kota, ki je bil 23,5 stopinje. Ta obredni kot povezuje tri sveta mesta, ki so posvečena nasprotujočima si bogovoma svetlobe in teme in bogu, ki ohranja ravnotežje med njima.« Slovani so tako na otoku častili žensko božanstvo, na Straži je vladal Triglav ali Dabog, na Dobri gori pa so častili boga neba in groma, Peruna.

© Jošt Gantar

Andrej Pleterski je v delu Kulturni genom (http://sms.zrc-sazu.si/pdf/Pleterski_Kulturni_genom_2014.pdf) zapisal, da je Bled »primer do sedaj najbolj celostno raziskane mitične pokrajine«. Eno izmed najbolj znanih blejskih legend je leta 1836 v Krstu pri Savici uporabil France Prešeren, ko je na Blejski otok postavil Živino svetišče. Ob tem pa Andrej Pleterski navaja še eno zanimivost:

»Manj poznano je, da je karizmatična podoba Blejskega otoka med dru­go svetovno vojno napeljala vodjo nacističnega SS (Schutzstaffel) Heinricha Himmlerja k pripravam, da bi na otoku postavili tempelj z zlatim kipom Votana, vrhovnega boga zahod­nogermanskih ljudstev. Na oltarju naj bi po posebnem protokolu potekale krvne prisege vodilnih ljudi novega nacističnega rajha.« (Pleterski, 2014)

Na Bledu velja, da je treba okoli jezera hoditi v smeri, v kateri je srce na strani kopnega, ne vode, da je sprehod okoli jezera v prvi jutranji ali zadnji večerni uri poduhovljeno dejanje in človeka napolni s posebno energijo.

© Jošt Gantar

Misel, da je Bled podoba raja in nekaj posebnega, je torej z nami že vsaj dva tisoč let, kronal pa jo je seveda Prešeren v Krstu s svojim verzom »Dežela kranjska nima lepš'ga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja.«

V letošnjem letu bomo na Bledu veliko pozornosti namenili tematskim potem, ki prav tako ponujajo zgodbe in delček blejskih legend. Nova tematska pot, namenjena predvsem otrokom in družinam, na šestih postajah na poti okoli Blejskega jezera predstavlja kulturne in naravne znamenitosti Bleda ter izpostavlja pomen varovanja okolja za prihodnost. Na tematski Zlatorogovi poti otroke in družine čaka sklop šestih postaj, na katerih bodo preko igre spoznali, kako pomembno je varovanje okolja za prihodnost. Na zabaven in izviren način bodo spoznali lepote Bleda, kulturne in naravne znamenitosti ter podoživeli eno najbolj znanih pravljic skozi otroško domišljijo. Z rešenimi nalogami bodo otroci premagali jezersko pošast. Na Bohinjski Beli je nastala Godrnjačeva pot, na Homu v Zasipu pa družine čaka Začaran gozd.

Romana Purkart

Zelena koordinatorica destinacije Bled.