19.04.2021
Promet in mobilnost sta pomembna dejavnika pri trajnostnem razvoju vsakega kraja, promet pa je po podatkih Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj, na prvem mestu po porabi energije.
Bled si že vrsto let prizadeva, da bi bil promet na destinacij trajnostno naravnan. Turizem Bled je poleti zato uvedel posebne avtobusne povezave med Bledom in njegovim zaledjem ter s kartico gosta Julijske Alpe: Bled spodbujal naše goste in domačine, naj uporabljajo avtobusni prevoz. Še bolj trajnostni od avtobusnega je seveda prevoz s kolesi, najbolj trajnostni pa je prevoz »na lastni pogon«, torej hoja. O kolesarskih in pohodnih poteh kdaj drugič, danes pa o dveh načinih prevoza, ki sta med najstarejšimi na Bledu – o pletnah in fijakerjih.
© Jošt Gantar
Blejski otok je ena izmed najbolj obiskanih točk Bleda, in to že od nekdaj. Le kdo, ki pride na Bled, si ne želi obiskati tako edinstvenega kraja? Naši predniki so seveda to vedeli, zato so razmišljali, kako bi lahko najhitreje prepeljali čim več ljudi na otok in nazaj. Prav romarski turizem na otok pomeni začetek pletnarstva na Bledu, pletna pa je del slovenske nesnovne kulturne dediščine.
Kot pravijo viri, ki jih navaja Čolnarsko združenje Pletna Bled, je bil čoln v 12. stoletju namenjen prevozu gradbenega materiala na otok. Romarski turizem se je začel razvijati v 15. stoletju, takrat so čoln morali prilagoditi za prevoz večjega števila ljudi. Kot pravijo v združenju, so bile prvotne ladjice večje od današnjih, plovilu za prevoz gradbenega materiala naj bi dodali le klopi in mizo in to je bilo to.
© Jošt Gantar
Najkrajša pot na otok vodi iz vasi Mlino, zato ni naključje, da se je prav tam razvilo pletnarstvo, ki je v vasi ostalo živo vse do danes. Romarski turizem se je s prihodom Arnolda Riklija in izgradnjo železnice 1906 spremenil v letoviško-zdraviliški turizem, gostov je bilo iz leta v leto več. Podjetni Mlinani so v 18. stoletju dobili služnostno pravico za prevoz potnikov na jezeru, ki se je dedovala iz roda v rod, prav tako pa so sami izdelovali čolne, tudi to znanje se je prenašalo iz roda v rod.
Cesar Franc Jožef I. je Bled obiskal v 80. letih 19. stoletja in to tako, da se je iz Ljubljane na Bled pripeljal s kočijo, po jezeru pa so ga peljali z okrašeno pletno.
© Tomo Jeseničnik
Turizem Bled je prepoznal številne obrti, prehranske in ostale izdelke, ki so del bogate blejske tradicije ter povabil ustvarjalce, naj jih prijavijo in ponudijo pod kolektivno blagovno znamko Blejski lokalni izbor. Anže Logar z Mlinega nadaljuje družinsko tradicijo izdelovanja pleten in tako je pletna plovilo, ki je del pestre ponudbe Blejskega lokalnega izbora. Pletne, ki jih izdeluje Anže, niso naprodaj, z njimi se je možno peljati le po Blejskem jezeru. Več na povezavi.
© Jošt Gantar
Po Bledu in bližnji okolici se lahko zapeljete tudi s tradicionalnim blejskim prevoznim sredstvom – kočijo. Tudi fijakerstvo ima na Bledu podobno tradicijo kot pletne. Razmahnilo se je z romarskim turizmom in s prihodom »železne ceste«, saj so gostje iz železniške postaje potrebovali prevoz do središča Bleda oziroma do hotelov.
Zanimivo je, da se tudi poklic fijakerja prenaša iz roda v rod in je del družinske tradicije. Tako kot pletnarji so tudi fijakerji povezani v društvo, to pa skrbi tudi za enotno podobo voznikov. Prav tako je izdelovanje kočij del družinske tradicije, saj fijakerji več ali manj sami skrbijo za kočije. Le-te se s časom niso prav dosti spremenile, dodali so jim le nekaj sprememb zaradi večje varnosti.
© Jošt Gantar
Fijakerji vas zapeljejo kamorkoli po Bledu in okolici, najbolj romantična pa je seveda vožnja okoli Blejskega jezera. Medtem ko vas pletne čakajo na Mlinem, vas fijakerji na Jezerski promenadi. In zakaj si ne bi privoščili obeh?
Romana Purkart
Zelena koordinatorica destinacije Bled.
