Bled je ponovno zlata destinacija Zelene sheme slovenskega turizma
19.05.2021
V letošnji pomladi je minilo tri leta, odkar je Bled del zelene sheme slovenskega turizma. Ob prvi presoji je prejel zlati znak, ki ga je ob drugi tudi ohranil. Bled tako ostaja zlata destinacija Zelene sheme slovenskega turizma.
Sto vprašanj v šestih različnih kategorijah
Certifikacijska shema obsega sto vprašanj v šestih različnih kategorijah.
Destinacija Bled je v kategoriji Destinacijski management prejela oceno, višjo od 8.1, poleg tega ima oceno najmanj 6.1 v vsaki posamezni kategoriji ter več ponudnikov z znakom Slovenia Green Accommodation. Destinacija se je najbolje odrezala v kategorijah Narava & pokrajina in Kultura & tradicija, kjer je dosegla 100 %.
Trajnostni turizem je tek na dolge proge
© Jošt Gantar
Možnosti za izboljšavo vedno obstajajo, so razvojna pot, po kateri Bled mora iti. Trajnostni razvoj turizma je tek na dolge proge, kjer naletimo na ovire tam, kjer bi jih najmanj pričakovali, nekatere si postavimo sami, na druge na primer nimamo vpliva. Med slednje sodijo predvsem podnebne spremembe in njihove posledice.
Podnebne spremembe grozijo vsem, zavedati se jih moramo tudi v turizmu.
Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera je ob 15. maju, dnevu podnebnih sprememb, med drugim zapisala:
»V Sloveniji, ki se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja, zametke posledic globalnega segrevanja že jasno občutimo v obliki pogostejših in daljših vročinskih valov, močnejših suš ter pogostejših ujm in poplav. Takšne spremembe že prinašajo spremenjene pogoje za pridelavo hrane, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, hitrejše širjenje nalezljivih bolezni in veliko gospodarsko škodo. Če bomo nadaljevali z velikimi izpusti toplogrednih plinov, se bodo posledice podnebnih sprememb v prihodnosti še nevarno stopnjevale.«
Prav podnebne spremembe za alpski turizem predstavljajo velik izziv, s čimer se strinja tudi Slovenska turistična organizacija. Turizem si kot gospodarska panoga torej mora prizadevati, da bo njegov »podnebni odtis« čim bolj nevtralen.
Turizem smo ljudje
© Jošt Gantar
V Sloveniji smo že pred leti sprejeli slogan Turizem smo ljudje. O tem govori tudi kategorija certifikacijske sheme Destinacijski management & Družbena klima, kjer ima Bled še nekaj možnosti za napredek. Res je, da je koronavirus ustavil nekatere dejavnosti in izobraževanja na področju trajnosti, saj je bolje, da se ljudje srečamo v živo, si izmenjamo izkušnje, mnenja in različne poglede. Kot so zapisali na Slovenski turistični organizaciji, je »Slovenija s svojo komunikacijo dosegla prepoznavnost kot zelena, aktivna, zdrava destinacija, v prihodnje pa bo potrebno oblikovati še več butičnih turističnih produktov in jih jasno izpostaviti v komunikaciji.« STO govori tudi o prepoznavnosti Bleda:
»V percepciji se elementi butičnosti kažejo kot majhna, neodkrita, skrita, pravo presenečenje, »luštna« destinacija s turističnim potencialom (»začetniška«), tudi kot unikatna in zanimiva.
Najbolj izpostavljena slovenska destinacija med spletnimi uporabniki je Bled, ki je pogosto enačen s Slovenijo ali celo nadrejen.«
V raziskavi sta bili najpogostejši ključni besedi »Bled« in »narava«. Tako je »najbolj izpostavljena slovenska destinacija med spletnimi uporabniki je Bled, ki je pogosto enačen s Slovenijo ali celo nadrejen (turisti poznajo Bled, ne vedo pa, v kateri državi se nahaja).«
Pot naprej
© Jošt Gantar
Trajnostni razvoj neke turistične destinacije nikoli ni in ne more biti odvisen v celoti od same destinacije in domačinov, saj trajnost ne pozna meja. Pot naprej bo torej pot sodelovanja med vsemi deležniki na sami destinaciji in precej širše – najprej v skupnosti Julijske Alpe, potem v celotni Sloveniji. Če je Bled najbolj prepoznaven obraz Slovenije, potem je seveda odgovornost Bleda do Slovenije in Slovenije do Bleda toliko večja. Največjo odgovornost nosi seveda lokalna skupnost z vsemi deležniki na destinaciji, torej od lokalnega prebivalstva do občinske uprave, turističnega gospodarstva, izobraževalnih ustanov in komunalnega podjetja.
Veliko odgovornost do Bleda pa nosi tudi država Slovenija, predvsem takrat, ko Bled potrebuje njeno pomoč v podporo projektom, ki bodo izboljšali pogoje za trajnostni razvoj. Dva med njimi sta izgradnji južne razbremenilne ceste in kolesarske povezave med Bledom in Bohinjem. Obe prometnici sta ključni za nadaljnji razvoj Bleda, obe pa imata še eno značilnost – povezujeta dve osrednji trajnostni destinaciji na tem delu Gorenjske, ki sta z ostalimi kraji povezani tudi v skupnost Julijske Alpe, obe pa sta pomembni občini Triglavskega narodnega parka. Daljinska pohodna pot Juliana Trail je izvrsten primer sodelovanja med destinacijami in zavedanja pomena trajnostnega razvoja. Če k temu dodamo še oblikovanje blagovnih znamk, na Bledu je to Blejski lokalni izbor, smo lahko prepričani, da smo na pravi poti. Še enkrat za konec – posamezna destinacija bo na trajnostnem področju močna točno toliko kot je močan njen najšibkejši člen, brez sodelovanja s sosedi in razvoja celotne države v smeri trajnosti pa ne bi šlo.
Romana Purkart
Zelena koordinatorica destinacije Bled.
