Novo življenje ob svetovnem dnevu čebel

26.05.2022

V Zdraviliškem parku na Bledu raste novo drevo, gorski javor, ki je na Bled s seboj prinesel novo zeleno zgodbo. V tednu biodiverzitete in ob svetovnem dnevu čebel sta ga posadila veleposlanik Irske, njegova ekscelenca Myles Geiran, in blejski župan Janez Fajfar.

bn-a-novo-drevo© Romana Purkart

»To drevo ima veliko pomenov. Je nekaj, kar lahko občudujemo, je nekaj praktičnega, hkrati pa je simbol prijateljstva med Irsko in Slovenijo ter Bledom. V svojem praktičnem smislu drevo prispeva k ekosistemu, prehranski varnosti, nudi okolje za čebele, od čebel pa dobimo med. Je simbol prijateljstva. Pomembno je tudi, da je prav ta teden teden biodiverzitete, obeležili pa smo tudi svetovni dan čebel«, je dejal veleposlanik.

Čebelarska zveza Slovenije je ob svetovnem dnevu čebel, ki ja nastal na pobudo Slovenije, zapisala:

»Da je lahko tudi majhna država, kot je Slovenija, uspešna v mednarodnem merilu, priča zgodba, povezana z razglasitvijo svetovnega dneva čebel. Od pobude, ki jo je predlagala Čebelarska zveza Slovenije v letu 2014 in jo enotno podprla slovenska politična javnost, pa vse do razglasitve na Generalni skupščini OZN v New Yorku 20. decembra 2017, so pretekla dobra tri leta. Letos, na dan rojstva velikega čebelarskega učitelja Antona Janše, 20. maja praznujemo svetovni dan čebel že četrto leto. Sporočilo tega dne je jasno: Naredimo več za čebele in druge opraševalce, da bomo na dolgi rok s tem pomagali k zagotavljanju hrane, ohranjanju zdravega okolja in biotske raznovrstnosti. Vse to v blaginjo nam in našim zanamcem!«

Znamka_Bled_Noah_Charney109.jpg© Boris Pretnar

Predsednik Čebelarskega društva Bled Gorje Lovro Legat je dejal, da so posadili medovito drevo, kar je bil velik dogodek tudi v duhu svetovnega dneva čebel. Drevo bo rastlo poleg čebelnjaka, tako da bodo čebele imele hrano zelo blizu. Gorski javor medi tako kot smreka, ima posebne uši, ki izločajo medovito tekočino, ki jo potem čebele nabirajo. »Letos je za čebele zares slabo leto, sami moramo vzdrževati svoje čebele, njihov stalež, če ga bomo nehali, bodo pomrle od lakote. Vzdržujemo ga z dodatnim sladkorjem, sam sem porabil že okoli 200 kg sladkorja za krmljenje in pogače. S tem samo vzdržujemo čebelji zarod, da ne usahne. Nujno potrebujemo lepše vreme, ko bo začela cveteti lipa, pa upamo, da tudi gozd, čebele morajo to cvetenje namreč dočakati v primerni kondiciji. Poudariti moram, da tega nismo nikoli počeli tako pozno pomladi, najdlje do 20. aprila, ne pa konec maja«, z zaskrbljenostjo pravi Lovro Legat.  

Dr. Jan Bizjak, ki je s svojo strokovno ekipo iz Infrastrukture Bled pripravil zemljo in prostor za drevo, je pojasnil, da so posadili avtohtono slovensko drevo, gorski javor. »Drevo je avtohtono, najdemo ga po slovenskih gozdovih, medi, jeseni pa se tudi zelo lepo obarva. Tudi to je nenazadnje pomembno, saj bo drevo raslo v Zdraviliškem parku. Sadika je že kar velika, saj je bilo drevo šolano, to pomeni, da je bilo vzgojeno v drevesnici, kjer je preživelo kar nekaj let, njegova življenjska doba pa je sto let ali več.«

Čebelar Blaž Ambrožič pravi, da namesto da bi v letošnjem letu svoje panje in dejavnost razširil, da bi nastajale nove satnice, teh ni, sam pa je do sedaj porabil že 300 kg sladkorja. Brez hrane bi čebele pomrle takoj. In kaj letošnje razmere pomenijo za prihodnja leta? »Narava se bo pobrala, to ni dvoma. Pri čebelah je le problem, da če bi jih sedaj prepustil samim sebi, jih ne bi ostalo niti za preživetje vrste.«  Če je leto vremensko normalno, imajo čebele v naših krajih več kot dovolj hrane. »Zgodi se, da čebelarji iz drugih krajev čebele pripeljejo k nam na pašo. Pet let nazaj so bile na primer razmere idealne, ko je medila smreka, tako da so tudi čebelarji iz drugih krajev pripeljali čebele k nam na pašo«, še dodaja v upanju, da bo letos smreka ponovno zacvetela.  

cebelar in otroci cebelnjak jost gantar© Jošt Gantar, www.slovenia.info

Župan Janez Fajfar je bil vesel dogodka, veleposlaniku se je zahvalil za to prijetno in koristno gesto, čebelarjem pa zaželel vso srečo in predvsem lepše vreme. Zdraviliški park na Bledu je tudi sicer zelo prijazen do čebel, saj so v parku skupaj s postavitvijo učnega čebelnjaka zasadili tudi medovite rastline, tako da imajo čebele pašo zelo blizu.

Kranjska sivka je avtohtona slovenska pasma čebel. Ste vedeli, da lahko ob obisku Bleda obiščete tudi čebelnjak? Za kranjsko sivko je značilna skromna poraba hrane pozimi, pravijo na Čebelarski zvezi Slovenije, pa kljub temu so se čebele zaradi nenavadno mokre in mrzle pomladi letos znašle v hudih težavah. Na zmanjšanje paše v naravi se čebela namreč prilagodi z manjšim zaleganjem, kar seveda pomeni manj čebel. Pa še eno posebnost imajo – mirne so!

Romana Purkart

Romana Purkart

Zelena koordinatorica destinacije Bled.