Grajsko kopališče Bled z znakom Slovenia Green Beach

01.03.2021

Iz Slovenske turistične organizacije so sporočili, da je Grajsko kopališče Bled prvo kopališče v Sloveniji z znakom Slovenia Green Beach, kar pomeni, da je kopališče vključeno v Zeleno shemo slovenskega turizma

sto-logo-slovenia-green-beach

Slavnostna podelitev znaka bo v okviru Zelenega dne slovenskega turizma, ki ga STO organizira vsako leto maja. Modra zastava, ki jo ima Grajsko kopališče že vrsto let, je odigrala ključno vlogo pri pridobitvi znaka. Jaka Bassanese iz javnega podjetja Infrastruktura, ki upravlja s kopališčem, pravi, da ima kopališče vse, kar je potrebno za lep dan na prostem.

 

Naravno kopališče na sončni obali Blejskega jezera v zavetju mogočne grajske skale

Grajsko-kopalisce-Bled-Jost-Gantar-MALA-6© Jošt Gantar

Na 260 metrih skrbno urejene obale je na voljo vse, kar obiskovalci potrebujejo za nepozaben poletni dan: dva tobogana, skakalna deska, splavi na jezeru, ograjeni bazeni globine 50, 120 in 180 cm, gugalnica, igrala in peskovnik za otroke, kajaki, masaža, namizni tenis, družabne igre, »knjige na počitnicah«, ležalniki, senčniki, bogata gostinska ponudba … Goste pričakujejo urejene kabine, garderobne omarice, toaletni prostori, več zunanjih prh, urejen dostop v vodo za starejše in invalide. Mednarodni okoljski znak Modra zastava dokazuje, da pri upravljanju kopališča spoštujejo zahtevna mednarodna merila okolju prijaznega poslovanja, varnosti, čistoče in ustrezne kakovosti vode. S kopališčem upravlja javno podjetje Infrastruktura Bled.

 

Bled je zlata destinacija Zelene sheme slovenskega turizma

 

Bled je sicer zlata destinacija Zelene sheme slovenskega turizma. Destinacijo letos čaka nov izziv, namreč ponovna presoja vseh 100 kazalnikov certifikacijske sheme. Jaka Bassanese pravi, da je tudi sicer v naravi Blejcev, da zelo skrbijo za svoje okolje in trajnostni razvoj. »To je del narave Blejcev in Blejk. Kar se tiče okolja, smo izjemno občutljivi, kar je seveda prav.«

To potrjujejo tudi rezultati obsežne ankete, ki je bila opravljena za potrebe nove strategije trajnostnega razvoja občine Bled, ki je v postopku sprejemanja (Več informacij).

prioritete-bled-strategija

Iz obsežne ankete je razvidno, da sta trajnostni razvoj turizma in učinkovito varovanje okolja med najvišjimi prioritetami lokalnega prebivalstva.

 

Trajnostni razvoj Bleda je edina opcija za vzdržno prihodnost

Bled_jesenske_Jost_Gantar_MALA (26)© Jošt Gantar

Tudi krovna destinacijska organizacija Turizem Bled se kljub krizi v tej gospodarski panogi zaveda, da je edini možni razvoj prav trajnostni. Direktor Tomaž Rogelj tako izpostavlja številne trajnostne projekte, ki so pred nami. Osrednji je vsekakor izgradnja novih kolesarskih povezav na sami destinaciji ter širše, na območju skupnosti Julijske Alpe.

Bled je v letih 2018, 2019 in 2020 izdal posebno zgibanko, ki obiskovalce nagovarja in spodbuja k trajnostnemu ravnanju in življenju na Bledu. Zavedamo se, da je Bled svet v malem, saj na destinacijah nočijo gostje iz več kot 180. držav sveta, kar pomeni, da je Bled stičišče različnih kultur, navad in življenjskih slogov. Tako je več kot nujno, da vse goste obvestimo o svoji viziji in svojih pričakovanjih. Zgibanki je sledil še promocijski film o družbi brez odpadkov na Bledu (Več informacij).

 

Nova presoja destinacije v okviru Zelene sheme slovenskega turizma

 

Bled v marcu pričakuje terenski obisk ekipe presojevalcev certifikata zelene sheme slovenskega turizma. Destinacije so namreč v okviru certfikacijskega sistema podvržene nenehnemu nadzoru. Ste vedeli, da se implementacija trajnostnega razvoja destinacije presoja po kar 100 kriterijih? Ti so razdeljeni na šest skupin, prav v vsaki pa mora destinacija opisati in z dokumenti podpreti svoja prizadevanja za trajnostni razvoj. Zeleno shemo bomo podrobneje predstavili v naslednjem blogu.

 

Južna razbremenilna cesta je vse bliže in bliže

Pogled na Blejsko Jezero© Jošt Gantar

Na Občini Bled so se razveselili odločitve Vlade RS, ki je sledila predlogu Občine in projekt Južna razbremenilna cesta potrdila kot prostorsko ureditev državnega pomena.

Kot je povedal župan Janez Fajfar, je bilo prelomno leto 2018, ko je jeseni tega leta občinski svet skupaj s predstavniki društev, civilno iniciativo Mlino in ostalimi predstavniki javnosti jasno sporočil, da se Bled soglasno strinja, da je južna razbremenilna cesta nujno potrebna. »Takrat smo slovenski javnosti sporočili, da je cesta izjemnega pomena, če želimo, da se razvoj Bleda nadaljuje. Trajnostni razvoj je tisto, na kar Bled stavi, brez zaščite jezerske sklede in umika prometa pa tega razvoja ni,« je jasen župan.

Potem, ko je že zgrajena severna razbremenilna cesta, Bled z južno razbremenilno cesto tako dobiva novo povezavo, ki bo promet umaknila iz južnega dela jezerske sklede, hkrati pa potnikom v Bohinj pomembno skrajšala in olajšala pot mimo Bleda.

Druga pomembna točka je bila junijska seja občinskega sveta leta 2019, ko je le-ta ponovno potrdil traso, ki jo je občinski prostorski načrt začrtal leta 2013. Hkrati je Občina Bled dala v presojo tudi predloge civilne iniciative Mlino, ki pa strokovne presoje niso vzdržali. Občina Bled je tako ustanovila strokovno skupino, s katero so dorekli tudi maksimalne možne omilitvene ukrepe na zadnjem delu trase.

Gradnja naj bi se začela septembra letos, najprej bo zgrajeno krožišče v Betinu.

Romana Purkart

Romana Purkart

Zelena koordinatorica destinacije Bled.