6 kulturnih znamenitosti na Bledu

09.02.2021

Kot smo že pojasnili v enem izmed naših blogov, pod trajnostni razvoj ne sodi le varovanje narave in naravne dediščine, pač pa tudi varovanje, ohranjanje in razvoj kulturne dediščine, ki je duhovni obraz nekega kraja. S tovrstno dediščino je treba ravnati previdno, skrbno in ponosno.

 

Bled – kraj osupljivih naravnih lepot in zavidljive kulturne dediščine

Bled Jost Gantar© Jošt Gantar

Bled širša svetovna javnost pozna kot kraj izjemnih naravnih lepot in danosti, vendar je Bled še precej več. Kulturna dediščina kraja je izjemna, pa najsibo to sakralna dediščina Blejskega otoka, ki je sveti kraj za okoliške prebivalce že stoletja, ali pa Blejski grad, prav tako že stoletja čuvar Bleda na sivi skali.

Medtem ko blejska narava jemlje dih, na drugi strani blejska kulturna dediščina ponuja pogled v globine duha ljudi, ki so nekdaj živeli na tem izjemnem kraju. Arheološka najdišča pričajo o tem, da so prvi ljudje na tem območju živeli že v kameni dobi (Več informacij). Prve slovanske naselitve so bile v 7. stoletju. Zgodovinsko leto je leto 1004, ko je cesar Henrik II. podaril briksenškemu škofu Albuinu Bled z ozemljem med obema Savama.

 

Boginja Živa in Legenda o potopljenem zvonu

Bled_zvon3

Naši poganski predniki so Blejski otok razumeli kot svet kraj in tam postavili svetišče boginji Živi, ki je predstavljala plodnost in življenje samo. Staroslovansko svetišče je zamenjala cerkev, posvečena Mariji, cerkev Matere božje na jezeru. O njej se je spletla znana blejska legenda, Legenda o potopljenem zvonu, ki jo vsako leto na božični dan uprizorimo na jezeru. 

 

Bled v likovni umetnosti

 

Pestra in bogata zgodovina je torej današnjim prebivalcem Bleda zapustila izjemno osnovo in navdih za duhovni, umetniški in kulturni razvoj. Bled je tako postal navdih različnim likovnim umetnikom, nekaj impozantnih podob Bleda hrani Narodna galerija v Ljubljani. Bled je ena od postaj Poti impresionizmov, Kulturne poti Sveta Evrope (Več informacij).

»Idilični prizori jezera, otoka s cerkvijo Matere Božje, z Blejskim gradom in s Stolom v ozadju so nam popolnoma domači, zato ne pomislimo, zakaj in kako so postali tako pogosti. Na Bledu in v okolici so ustvarjali številni slikarji in njihovo delo je bilo vpeto v sočasno umetnostno, znanstveno in družbeno dogajanje. V prvi polovici 19. stoletja so umetniki naravo vzporejali s človeškimi čustvi. Zanimanje za naravo so povečali še razvoj znanosti, lažja potovanja, turizem in domoznanstvo. Tudi gore postanejo samostojen motiv, ki sta ga spodbujala gorništvo in narodnostno poistovetenje s pokrajino. Blejske motive so razširjali še fotografija in razglednice. Tradicionalni pogled je ostal priljubljen, saj združuje naravno in kulturno dediščino. Ustvarjalci in oglaševalci so kraj učinkovito povezali še z gorenjsko nošo in glasbo in nastali trio je od 60. letih 20. stoletja dalje zaščitni znak celotne Slovenije,« so zapisali v Narodni galeriji (Vir).

 

Blejski grad

Blejski grad photo Vizualist© Vizualist

Blejski grad je bil nekdaj čuvar kraja, danes je varuh zgodovinskega spomina in bogate kulturne dediščine.

Muzej v baročnem delu grajske stavbe obiskovalce popelje skozi razgibano zgodovino Bleda od prvih naseljencev dalje. Oprema gradu ilustrira bivalno kulturo v različnih obdobjih.

 

Rajska ptica - najdba iz 6. stoletja

Huberto-Siroka-Rajska-ptica-Bled-Local-selection-Tomo-Jesenicnik-9© Tomo Jeseničnik

V muzeju na gradu je v vitrini razstavljena ena najlepših najdb iz 6. st.n.št. - sponka (ženski nakit) v obliki pava, ki so jo izkopali na Pristavi pod Blejskim gradom. Pav, ki krasi rajski vrt, zaradi česar mu nekateri pravijo tudi rajska ptica in simbolizira vir življenja in bogastva.

 

Bled v literaturi

Kip_Preseren_Jost_Gantar_1920px.jpg© Jošt Gantar

Na Bledu so poleg slikarjev ustvarjali (in še ustvarjajo) tudi izjemni slovenski literarni umetniki. Globok pečat pa je pustil Prešernov Krst z verzom Dežela kranjska nima lepš'ga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja. Ob besedi Bled boste zato večkrat našli še »podoba raja« in prav ta del Prešernove pesnitve je postal del blejskega imena  - Bled – Imago paradisi.

Na Bledu stoji tudi najstarejši posvetni spomenik dr. Francetu Prešernu. Leta 1883 ga je postavil ljubljanski literarno – zabavni klub. Na spomeniku je Prešernov verz iz Krsta pri Savici:

Narveč sveta otrokam sliši Slave,
tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi
si prosti vóljo vero in postave.

V sodobni literaturi se Bled pojavlja v delih najboljših slovenskih avtorjev, od pesnika Borisa A. Novaka do pisateljice Brine Svit. 

 

Bled kot prizorišče velikih kulturnih dogodkov

Festival_Bled_1_-26© Boris Pretnar

Bled je zibelka slovenske popevke, v 60. letih prejšnjega stoletja je bil prizorišče jugoslovanskega jazz festivala, danes se na Bledu odvijajo festivali etno glasbe (Okarina), klasične glasbe in jazza (Festival Bled), festival saksofona (AS) … in še bi lahko naštevali. Blejski pisateljski festival združenja PEN pa je tako ali tako že legenda …

Vse našteto si zasluži podrobnejšo obravnavo in predstavitev, zato se bomo temu posvetili v naslednjih blogih. Prvi februarski je tako, tudi zaradi praznovanja slovenskega kulturnega praznika, šele začetek.

 

Romana Purkart

Romana Purkart

Zelena koordinatorica destinacije Bled.