Kaj je trajnost?

05.01.2021

Bled_jesenske_Jost_Gantar_MALA (26)© Jošt Gantar

Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo trajnost razloži takole: trájnost -i ž (ā) značilnost česa glede na to, koliko časa lahko obstaja, je uporabno (Vir).

Razlaga besede torej ne govori o okolju, ekologiji, hrani, prevozu … pač pa o naravnem zakonu vsega na Zemlji in v doslej znanem vesolju – zakonu rojstva in smrti, začetka in konca, trajanju nečesa, trajanju vsega.

Kdaj smo se začeli obnašati, kot da so viri večni, kot da je vse naše, kot da nam vse pripada, kot da je na tem svetu vse samo zaradi nas?

Slovenska nevladna fundacija Umanotera se v novoletni čestitki sprašuje podobno:

V letu, ki se izteka, smo bili primorani razmisliti o tem, koliko nas trenutni način življenja, pehanje za neskončno gospodarsko rastjo in zanemarjanje socialnih, zdravstvenih ter okoljskih sistemov lahko stane. Hkrati pa smo v tem letu ponovno spoznali, kolikšno vlogo v našem vsakdanu igrajo narava, čisto okolje ter skupnost, ki nas obdaja. Videli smo moč solidarnosti in medsebojne pomoči, ki sta krojili (in še vedno krojita) številne zgodbe o uspehu ter ki dokazujeta, da resnično »nihče nima večje moči za spremembo kot skupnost, ki odkrije, za kaj ji je mar« (Vir).

 

Trajnostni razvoj na Bledu

Bled_pletne_grad

Če kje, moramo o trajnosti govoriti na Bledu. Če kdaj, moramo o tem govoriti zdaj. Leto 2020 se bo v zgodovino Bleda zapisalo ne samo po tem, da smo se, tako kot ves svet, spopadali z epidemijo, pač pa da nam je čudovito in edinstveno Blejsko jezero poslalo pomembno sporočilo: Spremenite način življenja! Cvetenje, kot smo mu bili priča zgodaj pomladi, je bilo tako hud klic na pomoč, da ga ni bilo mogoče preslišati (Več informacij).

Trajnost je možno (in potrebno) vpeljati v prav vse pore našega življenja. Odgovorni smo za okolje, odgovorni za bitja, ki živijo z nami, najbolj pa za tiste, ki šele pridejo. Ne slepimo se - trajnostni odnos do sveta pomeni odpovedovanje, spreminjanje ustaljenih navad, ki smo jih prinesli že s seboj v zibelko, za trajnost so najprej potrebni mali koraki vsakega posameznika in na drugi strani veliki koraki skupnosti – od vasice, v kateri prebivate, do države in nazadnje do svetovne ureditve.

 

Zeleno, ki te ljubim zeleno

SLO_green-destination_gold

Mineva tretje leto, od kar je Bled član velike in pisane družine Zelene sheme slovenskega turizma (Več informacij). V letu 2021 nas čaka ponovna preveritev, ki bo potekala s pomočjo šestih skupin kriterijev, ki imajo skupaj več kot sto vprašanj. Smo napredovali, smo nazadovali, stopicamo na mestu? Odgovor bomo dobili najkasneje marca 2021. Spodbudno je, da je Bled letos na srečanju zelenih destinacij sveta ponovno dobil visoko priznanje – uvrstitev med sto najbolj trajnostnih destinacij sveta (Več informacij).

Logo-Sustainable_Dest_2020 - kopija

Taka uvrstitev pomeni zavezo za prihodnost. Se sliši obrabljeno? Morda, vendar je dejstvo, da mora to zavezo najprej in najmočneje sprejeti lokalna skupnost, torej domačini in domačinke, podprta mora biti s strani turističnega gospodarstva in seveda s strani države.

Kot kaže, pri lokalni skupnosti ne bo težav. V anketi, ki jo je Občina Bled oziroma pripravljalec novega občinskega trajnostnega razvojnega programa do leta 2030, je kar 70 % vprašanih dejalo, da podpira trajnostni razvoj in omejevanje obiska.

scenariji-razvoja-bled-1

Slika1: Podpora načinu razvoja občine. Vir: Strategija trajnostnega razvoja občine Bled 2030, maj 2020.

 

Blejci in Blejke podpirajo trajnostne ukrepe.

pomembnost-projektov-bled-1

Slika 2: Podpora trajnostnim ukrepom. Vir: Strategija trajnostnega razvoja občine Bled 2030, maj 2020.

 

Najvišjo podporo pri občanih in občankah imajo tako zaščita vodnih virov, sanacija jezera in izgradnja južne razbremenilne ceste. Zanimivo in kar navdihujoče je, da občani investicij v ceste, razen južne razbremenilne, ki je v samem vrhu, niso uvrstili na prva mesta. To pomeni, da Blejcem in Blejkam trajnostni razvoj ni le nekakšen imaginativen pojem, pač pa so to konkretni projekti, ki gradijo prihodnost. Rezultati ankete so objavljeni na spletni strani občine na povezavi.

 

Prihodnost na mladih stoji

cebelar in otroci cebelnjak jost gantar© Jošt Gantar, www.slovenia.info

In kakšna bo prihodnost? Temelje zanjo postavljamo generacije, ki smo danes v pogonu, seme pa sejejo najmlajši. Blejski vrtec in šola sta vključena v številne trajnostne projekte, tako za pridelovanje hrane kot za ločevanje odpadkov

Prihodnost, kot pravi star slovenski rek, stoji na mladih. Dejstvo pa je, da moramo mladim pustiti vsaj nekaj, na čemer bodo lahko gradili. Eden izmed takih projektov, ki ne bo nikoli dokončan, je »Občina brez odpadkov« ali zero waste. Občina Bled v projektu sodeluje pod vodstvom nevladne organizacije Ekologi brez meja, kjer so »zero waste« definirali takole:

»Zero Waste: Ohranjanje vseh virov skozi odgovorno proizvodnjo, potrošnjo, ponovno uporabo in izrabo izdelkov, embalaže in snovi, brez sežiganja in izpustov v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov ali ljudi« (Vir)

Smo torej že občina brez odpadkov? Kje pa, to je naloga za nekaj generacij, zato Bled poudarja, da je »na poti do družbe brez odpadkov«. In ta pot bo dolga. Kako dolga in kakšne ovire nas čakajo na njej pa v enem izmed naslednjih zapisov.

Ostanimo zdravi in živimo trajnostno!

 

Spremljajte nas na:

Facebook

Instagram

Twitter

Youtube

LinkedIn

Romana Purkart

Romana Purkart

Zelena koordinatorica destinacije Bled.