Skrivnosti blejske kremne rezine
© Boris Pretnar
Kremne rezine, ki jih na Bledu poznajo že desetletja, so v resnici simbol Bleda.
Kaj pa originalna blejska kremna rezina, boste rekli? Oče vedno rad pomodruje, da ena sladica ni dovolj, zato se z Borisom odpraviva v center Bleda, kjer naju v Kavarni Park čaka Blaž Pretnar, pomočnik direktorja Sava Hotelov Bled. Od sredine prejšnjega stoletja je Hotel Park ohranil vlogo osrednjega ponudnika v blejskemu turizmu. Še danes pritegne večino turistov, ki ga obiščejo, če ne zaradi namestitve, pa zato, da poskusijo to odlično sladico. Blejsko kremno rezino je prvič pripravil njen izumitelj, hišni slaščičar Hotela Park, Ištvan Lukačević, leta 1953. Lastnik hotela in kavarne se je modro odločil, da bo kremno rezino postavil v srce svoje nove, milo rečeno, zelo uspešne marketinške kampanje. Rezina je postala ne le simbol hotela in Bleda, ampak tudi ena izmed najbolj prepoznavnih sladic Srednje Evrope. Po ocenah je bilo od leta 1953 do danes prodanih 15 milijonov rezin, a številka je morda večja. Kavarna Park povprečno proda 650 rezin na dan, na vroč poletni dan pa se številka dvigne tudi do 2000. Vsaka rezina je popolna kocka, s stranico dolgo 7 cm, in sestavljena iz dveh tretjin vaniljeve kreme, tretjine stepene smetane ter plasti listnatega testa na dnu in na vrhu. Je božanskega okusa in lahka, a ne, kar zadeva energetsko vrednost. Blaž se pošali, da ima vsaka kremna rezina sicer 214 kilokalorij, a če vas zaradi tega peče vest, so izračuni pokazali, da boste ta kalorijski vnos porabili, če pretečete en krog okoli jezera. Kakšno izvrstno ujemanje – vse zato, da si lahko rezino privoščite brez slabe vesti.
© Boris Pretnar
Slovenci, ki berete te vrstice, se brez dvoma sprašujete o resničnosti govoric, da se je originalni recept z leti spreminjal. Blaž mi zagotovi, da je recept še vedno isti in blejsko kremno rezino še vedno pripravljajo, kakor si jo je zamislil Ištvan. Nobenih skrivnih sestavin ni. Glavna razlika med originalno blejsko kremno rezino in tisto, ki jo naredi vaša babica ali jo kupite v trgovini, je delno v razmerjih med sestavinami in metodi priprave, delno pa v neverjetni svežini kremne rezine, ki vam jo postrežejo v Kavarni Park. Tukaj gost nikoli ne dobi kremne rezine, ki bi bila starejša od 16 ur. Kavarna ima pravo posadko ljudi, ki to specialiteto pripravljajo vsak dan, od petih zjutraj do sedmih zvečer. Edina posodobitev postopka je v razrezovanju kremnih rezin. Zaradi spodnje in zgornje plasti listnatega testa, ki ga med rezanjem ne želite zdrobiti ali sladice sploščiti, je namreč kremne rezine zelo težko razrezati v enake in očem prijetne kocke. Danes to delo prepustijo robotu, v preteklosti pa so ga opravljali trije uslužbenci (predstavljajte si, kako čudno je naziv »rezalec« zvenel v oglasu za to službo). Kremna rezina je še vedno tako dobra kot nekoč, Kavarna Park pa jo postreže z enim najlepših razgledov na svetu.
Tudi tokrat uživam v originalni blejski kremni rezini, ki sem jih sicer pojedel že nešteto (čeprav sem tujec, želim, da me ljudje vidijo kot vzornega prebivalca Slovenije in mislil sem si, da mi bo to bolje uspelo, če pojem veliko tradicionalnih sladic), in ker sem zelo radoveden ljubitelj hrane, me zanima, kaj Kavarna Park nudi poleg znanih kremnih rezin. Izkaže se, da ogromno, in po tej izkušnji tradicionalna blejska kremna rezina morda ne bo več moja najljubša sladica. Z velikim zadovoljstvom sem poskusil sladoled, ki mu rečejo sladogled (sladogled = sladoled z razgledom). Leta 2017 je bil blejski sladogled izbran za najboljši sladoled na svetu. Pri ocenjevanju je sodelovalo 4000 ljudi z vsega sveta. Sladogled ni čisto nič podoben sladoledom, ki sem jih imel priložnost poskusiti, saj je bolj podoben sladoledni torti ali pravemu sestavljenemu obroku, le da je postrežen v sladolednem lončku. Kvinojin sladoled z maskarponejem obogati radodaren posip iz mandljev, cimeta in rozin, pod njim pa za presenečenje poskrbi čokoladni sladoled s kakavom in ščepcem soli, ki mu nepozabno noto dajo karamelizirani orehi. Uživam v vsakem grižljaju in se čudim domišljenosti in prefinjenosti te sladke pregrehe. Še en razlog, da obiščete Kavarno Park.
O avtorju
Dr. Noah Charney je ameriški avtor številnih knjižnih uspešnic in profesor umetnostne zgodovine, ki že vrsto let živi v Sloveniji. Odrasel je v ameriškem mestu New Haven, podiplomski študij pa je opravljal na inštitutu The Courtauld Institute ter na univerzah v Cambridgeu in v Ljubljani. Napisal je 13 knjig, med katere spadajo tudi številne mednarodne knjižne uspešnice, kot denimo »Slovenologija: življenje v najboljši državi na svetu in popotovanje po njej«, ki vsebuje eseje o njegovih dogodivščinah, ki jih je doživel med življenjem v Sloveniji, ki ji pravi »najboljša država na svetu«. V prvih šestih mesecih je bilo prodanih več kot 3.000 izvodov knjige. Njegovo delo »Večni arhitekt: življenje in delo Jožeta Plečnika, modernističnega mistika« je osvojilo drugo mesto na razpisu za slovensko književno nagrado, na arhitekturnem bienalu v Novem Sadu pa je prejelo nagrado za najboljšo knjigo. Charney je sicer specializirani strokovnjak na področju umetnostne zgodovine in umetnostnega kriminala, postal pa je tudi specialist za Slovenijo, saj o njej redno piše za večje časopise, kot sta denimo The Guardian in Washington Post. Če želite o njegovem delu izvedeti več, si oglejte spletno stran noahcharney.com, lahko pa se mu pridružite tudi na družabnih omrežjih, kjer poroča o svojih dogodivščinah v »najboljši državi na svetu«.
