Na Turističnem panelu Blejskega strateškega foruma o strateških izbirah zrelih destinacij

Uspešne turistične destinacije že dolgo ne iščejo več odgovorov  na vprašanje, kako povečati obisk, temveč predvsem, kako turistične tokove in destinacijo  premišljeno upravljati ter ustvarjati večjo vrednost za gospodarstvo in lokalne skupnosti ob hkratnem ohranjanju naravnega okolja, pristnosti krajev in kakovosti življenja prebivalcev. O strateških odločitvah zrelih turističnih destinacij so na današnjem Turističnem panelu v okviru 21. Blejskega strateškega foruma razpravljali ugledni predstavniki mednarodnih institucij, turističnih destinacij, gospodarstva in raziskovalne sfere.
© dr. Ljubica Knežević Cvelbar, Blaž Veber, Ana Praprotnik, Olivier Henry-Biabaud, Max Hillmeier in Cordula Wohlmuther

Foto: STO
 

Zrele destinacije kot pokazatelj prihodnosti turizma 

V panelni razpravi so sodelovali Cordula Wohlmuther, regionalna direktorica za Evropo pri Svetovni turistični organizaciji, Olivier Henry-Biabaud, partner in generalni direktor družbe MMGY TCI Research, Max Hillmeier, direktor Bad Hindelang Tourism v Nemčiji, Ana Praprotnik, direktorica marketinga in odnosov z javnostmi v družbi Sava Turizem, ter Blaž Veber, direktor Turizma Bled. 

Razprava je povezala mednarodne usmeritve, podatkovne vpoglede ter konkretne izkušnje turističnih destinacij in gospodarstva. Sodelujoči so zrele destinacije izpostavili kot zgodnje pokazatelje prihodnosti turizma, saj se prav v njih najprej in najbolj izrazito pokažejo vprašanja omejenosti prostora, obremenjenosti infrastrukture, mobilnosti, dostopnosti stanovanj, varovanja narave in kulturne dediščine, razpoložljivosti delovne sile ter odnosa lokalnih skupnosti do turizma. 

Cordula Wohlmuther je poudarila: »Na voljo je veliko znanja in izkušenj, pri čemer je na tem področju zelo dejavna tudi Evropska potovalna komisija (ETC). To delo želimo še okrepiti, saj vidimo, da je danes krepitev odpornosti potrebna bolj kot kadar koli prej. Pomembno je tudi, da so Združeni narodi leto 2027 razglasili za mednarodno leto trajnostnega in odpornega turizma. Vse naše države članice so povabljene, da sodelujejo pri uresničevanju pobud in aktivnosti v okviru tega mednarodnega leta.«

Olivier Henry-Biabaud je predstavil pomen zanesljivih podatkov za razumevanje odzivov prebivalcev in obiskovalcev ter za sprejemanje razvojnih odločitev, ki presegajo spremljanje osnovnih kazalnikov turističnega obiska: »Zrelost destinacije se kaže v tem, da zna oceniti svoje zmogljivosti ter spremljati odnos prebivalcev in obiskovalcev do turizma. Pomembni kazalniki so tudi prepoznavnost znamke, ponovni obiski ter skladnost med medijsko podobo in dejanskim stanjem. V Sloveniji ima kar 83 odstotkov prebivalcev pozitiven odnos do turizma in so ponosni, da lahko sprejemajo obiskovalce, država pa uživa tudi zelo dober ugled med gosti. Zrelost pomeni predvsem možnost, da destinacija sama odloča, kakšen razvoj si želi in kako želi upravljati svojo prihodnjo rast.«

Max Hillmeier je povedal: »Bad Hindelang je uspešna turistična destinacija, ki jo zaznamujeta trajnosten in družbeno odgovoren turizem. Naše poslanstvo je ohranjati in soustvarjati skupnost Bad Hindelang tako za prebivalce kot za obiskovalce. Ključ do tega je tesno in trdno sodelovanje med kmetijstvom, planšarstvom, obrtjo in turizmom. Prav to krepi občutek skupnosti – in ta občutek skupnosti ni koncept ali strategija, temveč drža.« 

Ana Praprotnik je predstavila izkušnje slovenskega turističnega gospodarstva, predvsem destinacije Beld: »Bled ne potrebuje še večje prepoznavnosti; postati mora predvsem destinacija z večjo vrednostjo, ki zna hkrati obvladovati pritiske, ki jih njegova prepoznavnost že ustvarja. Naslednja razvojna faza zrelih destinacij, kot je Bled, zato ni zgolj nadaljnja rast turizma, temveč skupna ambicija in prizadevanje za oblikovanje povpraševanja z višjo dodano vrednostjo – z močnejšim pozicioniranjem znamke, kakovostnejšimi produkti in doživetji, premišljenimi investicijami, boljšo sezonsko razporeditvijo obiska ter učinkovitim upravljanjem destinacije,« je poudarila.  

Blaž Veber je predstavil izkušnje Bleda kot ene najbolj prepoznavnih in obiskanih slovenskih destinacij. Izpostavil je: »Uspeha zrelih destinacij ne moremo več meriti predvsem s številom obiskovalcev, temveč z vrednostjo, ki jo turizem ustvarja za lokalne skupnosti, obiskovalce in okolje. To zahteva spremembo turističnega modela – od prizadevanj za povečevanje obsega obiska k aktivnemu upravljanju turizma, ki varuje javni prostor in naravne danosti, izboljšuje kakovost življenja prebivalcev ter spodbuja daljše in bolj vsebinsko bogato bivanje obiskovalcev. Pri tem je za preobrazbo Bleda ključna njegova jasna in avtentična identiteta: ne gre za na novo ustvarjeno trženjsko zgodbo, temveč za nekaj, kar je zapisano v njegovem DNK – v jezeru, naravi, alpskem podnebju, spokojnosti in dolgoletni tradiciji zdravilstva – ter mora usmerjati razvoj turizma tako, da Bled ne bo le privlačnejši za obisk, ampak tudi kakovostnejši kraj za življenje.« 

© Foto: STO

Prihodnost turizma zahteva jasne izbire in sodelovanje 

Panelna razprava je vprašanje zrelosti turističnih destinacij postavila v širši kontekst sprememb, ki danes preoblikujejo turizem: podnebnih in demografskih sprememb, geopolitične negotovosti, tehnološkega razvoja ter vse večje koncentracije povpraševanja. V ospredju ni bilo več vprašanje, kako destinacije ustvarjajo rast, temveč kako se odzovejo, ko rast sama začne ustvarjati nove pritiske. Ključni izziv zrelih destinacij tako postaja sposobnost pravočasno prepoznati mejo med uspešnostjo in preobremenjenostjo ter turistični razvoj usmerjati še preden so potrebni predvsem omejevalni ukrepi. 

Pomemben poudarek razprave je bil premik od količine k vrednosti. Višja vrednost pri tem ne pomeni zgolj višjih cen ali bolj selektivnega dostopa do destinacije, temveč predvsem bolj kakovostna doživetja, večjo lokalno dodano vrednost, daljše bivanje, boljšo razporeditev obiska ter močnejšo povezanost turizma z identiteto kraja. Prav jasna identiteta destinacije je bila izpostavljena kot eno ključnih izhodišč za razvojne in investicijske odločitve. Destinacija mora vedeti, kaj želi ohraniti, kakšen razvoj podpira in katere spremembe bi lahko razvrednotile prav tiste značilnosti, zaradi katerih je uspešna. 

Razprava je hkrati pokazala, da upravljanje zrele destinacije presega tradicionalno vlogo turističnih organizacij. Promocija ostaja pomembna, vendar mora biti vse bolj povezana z upravljanjem povpraševanja, mobilnostjo, prostorom, kmetijstvom, varovanjem narave, investicijami in kakovostjo življenja prebivalcev. To zahteva jasnejšo razdelitev odgovornosti, kakovostne podatke ter predvsem sposobnost države, lokalnih skupnosti, gospodarstva in prebivalcev, da sprejemajo skupne odločitve. Zrelost destinacije se tako ne kaže zgolj v njeni sposobnosti privabljanja gostov, temveč v sposobnosti izbire, usklajevanja in izvedbe. 

Posebna pozornost je bila namenjena Sloveniji in vprašanju, katere razvojne izbire mora sprejeti danes, da bo svojo konkurenčnost ohranila tudi v prihodnjem desetletju. Slovenija ima zaradi svoje zelene usmeritve, relativno majhnega merila in prepoznavne identitete dobro izhodišče, vendar bo morala pri najbolj obremenjenih destinacijah še odločneje povezovati razvoj turizma z nosilnimi zmogljivostmi prostora, razprševanjem obiska ter ustvarjanjem večje vrednosti. Osrednje vprašanje prihodnjega razvoja zato ni le, kje lahko turizem še raste, ampak tudi, kje mora rast dobiti drugačno obliko. 

Pogled v prihodnost je razpravo usmeril še v vlogo umetne inteligence in tehnološkega razvoja. Če bodo načrtovanje potovanj, personalizacija in dostop do storitev postajali vse enostavnejši, fizični prostor in najbolj privlačni kraji ostajajo omejeni. Tehnologija lahko destinacijam pomaga bolje razumeti tokove, napovedovati pritiske in usmerjati povpraševanje, ne more pa namesto njih določiti, kaj želijo zaščititi in katere kompromise so pripravljene sprejeti. Prav v tem je morda eden ključnih izzivov turizma prihodnosti: upravljati ne le povpraševanje, temveč tudi redkost prostora, narave, avtentičnosti in kakovostnega lokalnega okolja. 

 

Vir: STO