Menda ni narejena krivica slovenskemu pesniku Francetu Prešernu (1800–1849), če sem si za uvod v ta koristni vodnik sposodil in nekoliko predelal njegovo znamenito misel o Bledu, eni od sedmih značilnosti in posebnosti sodobne turistične razpoznavnosti Slovenije.

Te “podobe raja” seveda ne sooblikujejo le naravne posebnosti, kulturne znamenitosti, oblike gostoljubja, različne možnosti za prenočevanje in počutje gostov, ampak tudi pestre oblike vsakdanjikov in praznikov, ki se zrcalijo “skozi” jedi in pijače v gostilnah, restavracijah, slaščičarnah, bifejih in kavarnah, na turističnih kmetijah, v vinotekah ali pivotočih. Prispodobno bi lahko rekel, da je vse to “želodec Bleda” in njegove okolice. Sestavljajo ga ohranjena in razvijajoča se pričevanja gastronomske dediščine tega, gorenjskega dela Slovenije in tudi iskanja ter inovacije v smereh novih gastronomskih odkritij. Zato boste v pričujočem gastronomskem vodniku, ki je prvi tak vodnik v vsej turistični zgodovini Bleda, odkrili paleto različnosti: od krajevnih in regionalnih posebnosti, do spogledovanj z mednarodnimi kulinaričnimi dosežki. Predstavljene so posamezne hiše, ki si gostom na krožnikih in v kozarcih ne prizadevajo ponuditi le jedi in pijač, ampak tudi pripovedi o zdravih sestavinah za njihovo pripravo, posebnostih, ki jih razlikujejo od ostalih predelov Evrope in sveta ali o vlogi in pomenu posameznih jedi ter pijač na področju gospodarskega, družbenega in duhovnega prizadevanja prebivalcev Bleda in okolice. Hrana, bolje rečeno kulinarika in gastronomija, sta danes med vodilnimi motivi turističnega prizadevanja. Sodobni turist je spoznal, da mu ne omogočata le bolj ali manj polnega želodca, ampak predvsem odkrivanje ter spoznavanje posebnosti lokalnih kultur in življenjskih slogov. Tudi na Bledu!

prof. dr. Janez Bogataj
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani