Zeleni mir okoli Bleda

09.06.2021

Kamorkoli pogledaš, povsod je zelena barva – zeleno je jezero, zeleni so parki, zeleni so gozdovi, ki obdajajo Bled.

Gozd je precej zapleten ekosistem, ki ima več funkcij, od velikega vpliva na okolje do popolnoma socialne funkcije. Za ljudi je bil gozd že od nekdaj kraj za iskanje miru in notranje povezanosti z naravo. Gozd je za človeka zelo pomemben, čeprav na prvi pogled to morda ni tako očitno. Gozdovi zadržujejo padavinsko vodo, preprečujejo polzenje terena in plazove, v sušnih obdobjih vlažijo zrak, zrak pa tudi čistijo. Sence dreves so v vročih poletnih dneh blagodejne tako za ljudi kot za naravo. Blejski parki v teh dneh nudijo zavetje, senco in sveži zrak, obronke občine pa pokrivajo zeleni gozdovi.

F004352-tnp_014_forests_on_pokljuka_plateau_photo_ales_zdesar_orig_jpg-photo-l.jpg© Aleš Zdešar, www.slovenia.info

Po podatkih Zavoda za gozdove Bled območje, ki ga s svojim delom zavod pokriva, predstavlja več kot 63.000 hektarov gozda, kraljici pa sta planoti Pokljuka in Jelovica. Z gozdom so vse do gozdne meje pokrite tudi Julijske Alpe, kjer so rastišča smrekovih gorskih gozdov. Gorski gozdovi so še posebej zanimivi, saj kljubujejo neprijaznemu alpskemu podnebju in so pravi vzor zdržljivosti – življenje namreč vedno najde pot!

Slovenija sodi med najbolj gozdnate države v Evropi. Stopite ven in se ozrite na okoli, prav gotovo se vam bo pogled ustavil na gozdu!

 

Varovalna vloga gozdov

 

Ste vedeli, da je v občini Bled več kot 82 % narave zavarovane? Načini in stopnje varovanja so različni, vsekakor pa velja, da imajo gozdovi že sami po sebi varovalno funkcijo, ne glede na to, ali so uradno zaščiteni ali ne. Varujejo zemljo pred erozijo, skrbijo za ekološko pestrost in ravnovesje, krošnje zadržujejo padavinsko vodo in veter, ob vodotokih preprečujejo erozijo bregov in poplave.

 

Parki ob Blejskem jezeru

blejski park© Živa Rant

V samem centru Bleda, v parkih okoli Blejskega jezera, veljajo posebna pravila obnašanja. Blejski parki imajo ekološko funkcijo, saj so neposredno povezani z Blejskim jezerom, zato Bled vljudno prosi tako domačine kot tudi obiskovalce, naj to spoštujejo. V blejskih parkih obiskovalci lahko posedijo na klopcah, s pogledom objamejo Blejsko jezero, zadihajo in se naužijejo naravnih lepot. Blejski parki niso namenjeni sončenju in piknikom, pač pa bolj zlitju z naravo. Kot pravi dr. Jan Bizjak, blejski vrtnar z doktoratom, Bled ni betonsko mesto, kjer bi v parkih ljudje iskali svoj košček zelenega, saj so drevesa, zelena barva in gozdovi, edem izmed blejskih atributov. Kamorkoli pogledaš, najdeš gozd. Najboljša stvar pri vsem tem pa je, da so skozi gozdove speljane številne poti, namenjene sprehodom, pa tudi bolj zahtevnim pohodnikom. Pohodne poti so dobro označene, prepričani smo, da boste našli svojo najljubšo!

 

Značilnosti blejskih parkov

blejski park© Živa Rant

V osrednjem parku na Bledu najdemo več kot 50 različnih vrst dreves, po večini so ta že precej stara. Švedski arhitekt Karl Gustav Svensson je leta 1890 uredil park ob Blejskem jezeru, ki živi še danes. Osrednji blejski park meri približno 5 hektarov, vrste drevja pa so zelo pestre. Vsako starejše drevo ima ob sebi tablico z napisom, tako da lahko vsak obiskovalec točno ve, kdo mu daje senco in zavetje.

 

Parki so na voljo vsem!

 

Poseben dogodek za Bled se je zgodil leta 1938, ko je takratni župan zbral denar, vzel kredit in odkupil blejske parke. Takoj nato jih je odprl za javnost, kar je bila takrat mogočna in izjemna poteza. Tako so blejski parki še danes dostopni in na voljo vsem. Naša naloga pa je, da jih ohranimo, skrbimo zanje, pomladimo in predamo naslednjim varuhom. To nalogo v imenu vseh nas danes opravlja dr. Jan Bizjak iz javnega podjetja Infrastruktura, ki mu je Občina Bled zaupala to pomembno in težko nalogo. Kot pravi sam, se pri urejanju parkovnih površin najbolj zanaša na naravo in lastno znanje. Mešanica listavcev, iglavcev in okrasnih grmovnic z gredicami cvetja in trave nudijo pogled, ki prevzame. Ne verjamete? Preverite!

 

Japonski rdečelistni javor raste v vsej svoji lepoti

blejski-javor-Romana-Purkart© Romana Purkart

Pod Blejskim gradom je rastel japonski rdečelistni javor, ki pa so ga morali zaradi načrtovanih gradbenih del izruvati. Na drevo je dr. Jana Bizjaka z Infrastrukture Bled opozoril Peter Vukotič, ki dobro pozna rastlinje okoli gradu, dr. Bizjak pa je temu izjemnemu in staremu drevesu novembra 2018 našel nov življenjski prostor v parku pod Jezersko promenado. Takrat smo zapisali: »Če se bo drevo dejansko prijelo, bomo videli šele poleti, in če se bo, bo to drevo edino odraslo drevo, ki so ga na Bledu uspešno presadili.« In se je, še na mnoga leta!

Romana Purkart

Romana Purkart

Zelena koordinatorica destinacije Bled.