Bi šli z vlakom?

Bohinjska železniška proga ali Transalpina je ena najbolj slikovitih železniških prog v tem delu Evrope, ko so jo gradili, je bila tudi ena izmed najdražjih, pravi poznavalec blejske zgodovine, župan Janez Fajfar.

Trajnostna mobilnost je ena izmed osrednjih točk vsakega sodobnega razvojnega programa lokalnih skupnosti, tako je tudi na Bledu. Dejstvo je, da je precej bolj enostavno potovati z avtomobilom, kljub temu, da je za okolje precej bolj prijazno, da bi več izkoriščali javni potniški promet, ki je na voljo.

 

Transalpina

Vintgar Vlak čez sotesko© Miro Zalokar

V današnjem zapisu se bomo osredotočili na bohinjsko železniško progo, Transalpino. Slikovito železniško progo so začeli gradi leta 1900 in jo dokončali le šest let kasneje, leta 1906. S progo so se Srednji Evropi odprla vrata do Jadrana. V Sloveniji proga poteka od Jesenic do Nove Gorice, kot pravi blejski župan Janez Fajfar, pa se odpirajo možnosti, da bi že od letošnjega poletja naprej vlaki vozili do Gorice v Italiji, kar pomenil da bi bila proga ponovno povezana s sistemom italijanskih železnic.

To bi bilo za vse kraje ob progi izjemnega pomena, saj tako na Jesenicah kot tudi na Bledu in v Bohinju že dalj časa opozarjamo, da je proga premalo izkoriščena, predvsem pa bi jo morali bolj promovirati tudi v turistične namene.

Proga gre čez pet galerij in 65 mostov, bohinjski predor je dolg več kot šest kilometrov, zato ni čudno, da je bila v času gradnje to ena izmed najdražjih železniških prog. Leta 1906 se je otvoritve proge udeležil prestolonaslednik Franc Ferdinand.

 

Železnica in turizem

vlak-Daniel-Gollner-Alpine-Pearls© Daniel Gollner, Alpine Pearls

Bled ima dolgo in pestro zgodovino turizma. Leta 1903 je na razstavi na Dunaju, kjer so se predstavljali zdraviliški kraji, prejel veliko zlato medaljo in častni znak. Leta 1906 so Bled proglasili za letovišče in za »pomemben turistični kraj«. Po otvoritvi proge je šlo s turizmom samo še navzgor. Seveda sta obe svetovni vojni, tako prva kot druga, pustili svoje posledice na progi, vendar je le-ta vedno znova zaživela. Med prvo svetovno vojno je bil porušen slikovit Solkanski most, med drugo svetovno vojno pa so Nemci razstrelili portal bohinjskega predora, tako da je bil promet po progi ponovno prekinjen. Po drugi svetovni vojni so progo obnovili, z vzpostavitvijo povezave do italijanske Gorice pa bo na svojem pomenu samo še pridobila.

Leta 1906 je železna cesta v naše kraje prinesla možnosti za takrat nesluten razvoj turizma. Bled in Bohinj sta kmalu postala priljubljeni turistični destinaciji za goste iz Srednje Evrope, iz Trsta je v začetku 20. stoletja vozil celo poseben športni vlak.

 

Postaja Lesce - Bled

 

Že pred bohinjsko železniško progo pa je bila za razvoj blejskega turizma izjemnega pomena železniška povezava Ljubljana – Trbiž iz leta 1870. Osrednja postaja za Bled je bila v Lescah, torej postaja Lesce – Bled. Kmalu po zgraditvi te proge je na Bledu nastal tudi Olepševalni komite, predhodnik današnjega turističnega društva. Obe progi, tako bohinjska kot ljubljanska torej dokazujeta, kako zelo so prometne povezave pomembne za razvoj česarkoli – turizma ali kakšne druge veje gospodarstva.

 

Trajnostna mobilnost danes

Blejsko jezero pomladi© Jošt Gantar

Danes trajnostna mobilnost na Bledu pomeni precej več kot pa vožnja z vlakom. Javni avtobusni promet preko Lesc ali direktno Bled z Ljubljano povezuje na vsake pol ure. Tudi po Bledu se je možno gibati na trajnostni način – bodisi z lokalnim avtobusnim prometom, še bolje pa s kolesom ali peš. Urejene pešpoti in kolesarske steze, ki še nastajajo, so porok za to, da se bo ta veja mobilnosti samo še razvijala. Trajnostna mobilnost je tudi ena izmed osrednjih točk novega občinskega razvojnega programa.

 

Fijakerji in pletnarji

Fijaker na Bledu© Jošt Gantar

Ste vedeli, da imamo na Bledu že več kot sto let trajajočo tradicijo trajnostne mobilnosti? Pletnarji in fijakerji so namreč prvi »blejski prevozniki«, ki delujejo in obratujejo še danes. Vožnje na Blejski otok si človek pač ne zna predstavljati drugače, kot pa da se tja odpelje s pletno. Čolnarjenje na jezeru sodi daleč nazaj v srednji vek, ko so s čolni oskrbovali proštijo na Blejskem otoku in tja vozili romarje, zanimivo pa je, da prvi uradni cenik sodi v leto 1907, torej prav v leta, ki jih štejemo kot zelo pomembna za razvoj blejskega turizma. Kot pravijo viri, so prvo pletno na Mlinem izdelali leta 1902.

Tudi blejski fijakerji se lahko pohvalijo z dolgo zgodovino, skupaj s pletnarji pa oboji tvorijo začetke trajnostne mobilnosti na Bledu, ki je stara več stoletij …

 

Trajnostna mobilnost danes

 

Trajnostne načine premikanja po Bledu lahko danes spoznate digitalno, vse ostale načine prevoza pa spoznajte tukaj. Sama se po Bledu najraje – sprehajam! In ne pozabite, če greste peš okoli jezera, uberite smer, da bo vaše srce obrnjeno od vode proč!

Romana Purkart, zelena koordinatorica