© Boris Pretnar
© Boris Pretnar
© Boris Pretnar
© Boris Pretnar
© Boris Pretnar
© Boris Pretnar
© Boris Pretnar
© Boris Pretnar
Prostor nudi čas za počitek, raziskovanje, občudovanje in po potrebi pogovor s samim seboj.
Od nekdanje gruntarske kmetije na Rečici pri Bledu, ki izvira iz 17. stoletja, je danes ohranjen prostor domačije s hišnim imenom Pr’ Mrako. Njena zasnova odraža značilno sestavo alpske kmečke domačije na Gorenjskem, kjer sta bila bivalni in gospodarski del praviloma v ločenih stavbah. Stanovanjska hiša je predstavljala osrednji prostor bivanja kmečke družine, skedenj pa je služil gospodarskim potrebam kmetije – hlevu za živali, spravilu sena in pridelkov ter hrambi orodja. Nekdanji skedenj je danes preurejen v umetniško galerijo kiparja Slavka Oblaka in tako domačija združuje dediščino kmečkega stavbarstva z novokulturno namembnostjo.
Jedro doživetja predstavlja Galerija Slavko Oblak, kjer obiskovalec vstopi v prostor materiala, procesa in oblike. Kiparjeva povezanost z naravo, domačim krajem in življenjem na kmetiji v vseh letnih časih zaživi skozi razstavljena dela. Klasično galerijsko postavitev nadgrajujejo projekcije, vizualne razlage in videofilm, ki interpretacijo širi v sodobno medijsko izkušnjo. Skulptura tukaj ni le statičen objekt, temveč izkustveni medij, ki ga je mogoče zaznavati vizualno, prostorsko in taktilno. Opus Slavka Oblaka je bogat in ostaja pričevanje o iskanju bistvenega – ravnovesja med človekom, naravo in obliko.
Iz skednja obiskovalci stopijo na vrt, kjer se razstavni prostor razširi onkraj sten in zaživi kot galerija ter učilnica na prostem. Skulpture, premišljeno umeščene v naravno okolje, vzpostavljajo dialog z rastlinjem, svetlobo, živalskim svetom, letnimi časi in značajem domačije. Spremljajo jih subtilni zvoki, zvočne intervencije in ambientalni poudarki, ki prostora ne dopolnjujejo le kot ozadje, temveč ga aktivirajo kot živo, dihajočo krajino.
Vrt postane prostor srečevanja med umetnostjo, naravo in dediščino. Povezuje kulturno izročilo domačije s krajinsko podobo okolice ter obiskovalca vabi k počasnejšemu, bolj čutnemu doživljanju prostora. Umetnine niso postavljene ločeno od narave, temveč z njo sobivajo — spreminjajo se z vetrom, svetlobo, sencami in zvoki okolja.
Obiskovalec tako začuti domačijo, umetniška dela in naravo kot povezano celoto: kot prostor spomina, ustvarjalnosti in tihega opazovanja, ki živi in se spreminja skupaj z okoljem.
© Boris Pretnar
Galerija v skednju obiskovalcem ponuja vpogled v bogato umetniško ustvarjalnost kiparja Slavka Oblaka, ki ga Bled pozna po skupini kipov, ki krasijo več najpomembnejših blejskih lokacij in so povezani v projekt Pot skulptur Slavka Oblaka. Na kmetiji Pri Klemenovih na Rečici se je 25. maja 1934 rodil Slavko. Bil je živahen in zvedav fant, ki je v poklicni poti sledil očetu in se izučil za tesarja. Po vojaščini se je podal v tujino. Po opravljenih sprejemnih izpitih je študiral pri profesorju Heinrichu Kirchnerju in diplomiral iz kiparstva na Akademiji likovnih umetnosti v Münchnu. Bron je postal njegov najljubši material za ustvarjanje. Po zaključku študija je postal mojstrski učenec svojemu profesorju, nato pa med letoma 1963 in 1966 deloval kot asistent profesorja Tonija Stadlerja.