Plečnikova nagrada 2026 za javni prostor projektu Čolnarna Zaka

© Miran Kmbič

Projekt Čolnarna Zaka na Bledu je prejel Plečnikovo nagrado 2026 za javni prostor, najvišje nacionalno priznanje za arhitekturne realizacije. Nagrada potrjuje pomen premišljeno urejenega javnega prostora ob Blejskem jezeru in kaže, da se kakovostna arhitektura na Bledu ne meri le z videzom, temveč tudi z odnosom do krajine, jezera, športa, obiskovalcev in lokalne skupnosti. 

Plečnikove nagrade 2026 so bile podeljene v ponedeljek, 25. maja 2026. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali predsednik Andreas Ruby ter člani Blaž Budja, Mojca Gregorski, Uroš Rustja in Rok Žnidaršič, je letos podelila eno Plečnikovo nagrado, štiri Plečnikove medalje in eno študentsko štipendijo. 

Priznanje prostoru ob Blejskem jezeru

Plečnikovo nagrado za javni prostor je prejel projekt Čolnarna Zaka. Avtorji projekta so Rok Oman, Špela Videčnik, Janez Martinčič, Andrej Gregorič, Rok Dolinšek, Amadej Mravlak, Matej Krajnc, Vladyslav Bondarenko, Adrien Riviere, Domen Ovsenik in Tilen Sepič.

Čolnarna Zaka stoji v Veliki Zaki, na mirnejšem zahodnem robu Blejskega jezera, in je namenjena pokritemu privezu ter hrambi dveh raziskovalnih čolnov Agencije Republike Slovenije za okolje, ki se uporabljata za redno spremljanje kakovosti vode v jezeru. Gre za majhen, a vsebinsko pomemben objekt na enem najbolj občutljivih delov blejske obale, kjer se prepletajo skrb za jezero, znanstveno delo, športna tradicija, vsakdanja raba prostora in podoba destinacije.

Projekt ni zasnovan kot izrazita novogradnja, temveč kot premišljena revitalizacija obstoječe lesene čolnarne. Ohranili so njeno konstrukcijo, proporce in merilo, fasado pa oblikovali iz zamaknjenih lesenih desk, ki prepuščajo svetlobo, zrak in poglede proti jezeru. Najbolj prepoznaven element je streha z lesenimi pladnji, zasajenimi z lokalnimi alpskimi cvetlicami, skozi katere po plasteh kamna, gramoza, peska, zemlje in kokosovih vlaken kroži jezerska voda. Streha tako ni le zasaditev, temveč tudi učni prikaz naravnega filtriranja vode.

Pomen nagrade zato presega arhitekturno stroko. Čolnarna Zaka kaže, kako je mogoče prostor ob jezeru urejati z občutkom za merilo, krajino in javno rabo. Ne tekmuje z veduto Bleda, temveč jo tiho dopolnjuje ter potrjuje smer dolgoročnega razvoja destinacije: prostor naj ostane kakovosten za domačine, funkcionalen za obiskovalce in spoštljiv do izjemne krajine, ki je temelj prepoznavnosti Bleda.

© Turizem Bled

Bled že prepoznan po arhitekturi veslaškega prostora

To ni prvo pomembno arhitekturno priznanje za območje blejske veslaške infrastrukture. Leta 2012 je Plečnikovo medaljo prejela krajinsko arhitekturna ureditev veslaškega centra in ciljne regatne arene z novim sodniškim stolpom na Bledu. Nagrajeni so bili Sandra Banfi Škrbec, Miha Kajzelj, Iztok Kavčič in Iztok Lemajič, žirija pa je pri projektu izpostavila prostorsko subtilnost, stapljanje sodniškega stolpa z okoljem ter parkovno ureditev, ki sledi naravnim značilnostim prostora.

Tudi veslaške tribune v Veliki Zaki so v preteklosti prejele več arhitekturnih in mednarodnih priznanj, med njimi Baku mednarodno arhitekturno nagrado leta 2013 in zlato medaljo IOC/IAKS AWARD leta 2011. 

S Plečnikovo nagrado za projekt Čolnarna Zaka se nadaljuje prepoznavanje kakovostnih arhitekturnih posegov na območju Velike Zake. Gre za prostor, ki ima za Bled posebno težo: je športno prizorišče z mednarodno zgodovino, pomemben javni prostor ob jezeru in del ene najbolj prepoznavnih blejskih vedut.

Nagrada potrjuje, da ima prostor v razvoju Bleda osrednjo vlogo. Kakovostna javna infrastruktura, urejene obale, premišljeni dostopi ter spoštljiv odnos do naravne in kulturne krajine so temelji razvoja destinacije, ki želi ostati privlačna za obiskovalce in hkrati kakovostna za domačine.

Projekt Čolnarna Zaka to razumevanje potrjuje v praksi. Z zadržanim in premišljenim posegom v občutljiv prostor ob jezeru kaže, da lahko arhitektura nadgradi obstoječo krajino, ne da bi jo preglasila. Plečnikova nagrada za javni prostor je zato priznanje avtorjem in hkrati potrditev smeri, v kateri želi Bled razvijati svoj javni prostor: odgovorno, dolgoročno in z zavestjo, da je kakovost prostora ena največjih vrednosti destinacije.