Dostopnost na Bledu: »kamen ne sme biti pred človekom«

Občina Bled je v sodelovanju z deležniki v kraju septembra postavila prve temelje za namene izboljšanja dostopnosti kraja. 17. septembra 2024 je premierno potekal dogodek OVIRANtlon Bled, ki je obiskovalcem predstavil tipe ovir, s katerimi se srečujejo gibalno ovirani, slepi in slabovidni ter gluhi in naglušni. Ta dan je Občina Bled ustanovila tudi posvetovalni organ župana, Komisijo za odpravljanje arhitekturnih ovir.

© Foto: Benjamin Črv

Izzive dostopnosti kraja bo naslavljala Komisija za odpravljanje arhitekturnih ovir

Na Občini Bled so začeli aktivno naslavljati dostopnost kraja, saj se s problematiko vsakodnevno srečujejo domačini, starejši občani in mlade družine. Bled se, kot izrazito turistična občina, sooča tudi z nedostopnostjo glavnih atrakcij, kot sta dostop do Blejskega gradu in otoka, gibalno ovirani so soočeni tudi z nedostopno potjo okoli jezera. Občina Bled želi postati kraj, prijazen za bivanje vseh občanov, saj je vsak posameznik v določenem obdobju življenja v nekem oziru oviran.

Komisijo za odpravljanje arhitekturnih ovir, ki predstavlja posvetovalno telo župana, sestavljata gibalno ovirana domačina, ki težave na področju dostopnosti poznata iz prve roke ter širša občinska uprava – predstavniki občinskih služb za prostor, družbene in gospodarske dejavnosti, javne infrastrukture in investicije, direktorica občinske uprave ter predstavniki Medobčinskega redarstva, Infrastrukture Bled in javnega zavoda Turizem Bled. Naloga komisije je v prvi vrsti opozarjanje in dajanje pobud za rešitve na področju dostopnosti, informiranje javnosti o novih pridobitvah, organizacija tematskih in osveščevalnih prireditev, kot je OVIRANtlon, z namenom ustvarjanja javnega prostora, ki bo bolj prijazen za vse prebivalce in obiskovalce.  

Kot so na srečanju poudarili člani na novo posvetovalnega organa župana, »kamen ne sme biti pred človekom«, saj že sam Zakon o graditvi objektov opredeljuje, da morajo biti javni prostori dostopni prav vsem.

© Benjamin Črv

Dostopnost kraja z vidika trajnostnega razvoja turistične destinacije

Turistična destinacija Bled je že šesto leto vpeta v Zeleno shemo slovenskega turizma, kjer se za namene certificiranja trajnostnega razvoja destinacije spremlja več kot sedemdeset kriterijev, ki razkrivajo napredek oziroma nazadovanje destinacije. Med vsemi kriteriji je dostopnost kraja najslabše ocenjena, kar kaže na nujno sistemsko reševanje in sodelovanje občinskih služb in ostalih deležnikov v kraju za namen izboljšanja stanja.

Dostopnost kraja nagovarja širšo skupino ljudi, poleg gibalno oviranih, slepih in slabovidnih, gluhih in naglušnih tudi družine z majhnimi otroki, starostnike ter osebe s kronično boleznijo debelosti. Dostopnost kraja se odziva na potrebe lokalnega prebivalstva, saj ima ta znatni vpliv na samo kakovost bivanja v kraju.

Primer dobrih praks predstavlja slovenska prestolnica

Občina Bled je k reševanju problematike pristopila v sodelovanju in s podporo Saša Rinka, predsednika občinskega Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir (SOAKO) Mestne občine Ljubljana.

© Benjamin Črv

Rink je na srečanju izpostavil dejstvo, da se je s težavo z dostopnostjo soočal tudi sam pri delu v Mestni hiši v Ljubljani, kjer so, čeprav je stavba varovana kulturna dediščina, našli način za umestitev dvigala. Ob tem je poudaril, da je veliko zgodovinskih krajev in znamenitosti dostopnih za vse, med drugim tudi rimski Kolosej, in da je vsak javni prostor, ki je dostopen invalidnim osebam, posledično dostopen vsem.

Iz praktičnih izkušenj nadalje razloži, da se izrazito turistične destinacije, ki želijo podaljševati dobo bivanja turistov in pridobiti lojalne goste, ki se bodo v kraj z veseljem vračali, posvečajo predvsem dostopnosti kraja. Izkaže se namreč, da najdlje na destinaciji prenočuje starejša populacija, ki je že tako ali drugače ovirana. Takšni gostje pa so na destinacijah izjemno zaželeni, saj imajo tudi boljšo kupno moč.

Rink poudari, da mora dostopna destinacija v prvi vrsti zagotoviti dostopne sanitarije, ki morajo biti razpršene v javnem prostoru, saj predstavljajo ključen in pomemben vidik dostopnosti.

Prvi ukrepi za dostopen Bled

Javni zavod Turizem Bled je v skladu z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) na spletnem mestu www.bled.si zagotovil prilagoditve, ki vključujejo ustrezni barvni kontrast, prikaz vsebin za uporabnike podpornih tehnologij, odzivno oblikovanje, predvidljivo delovanje spletišča, navigacijo s tipko, omogočeno je opremljanje slik in priponk, uporaba različnih ravni naslovov in vlog posameznih sklopov.

Občina Bled je v sklopu investicije Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo in zamenjave celotne semaforske naprave opremila dva prehoda za pešce s sodobnimi tipkami za slepe. Za ta namen je iz proračuna prispevala dobrih 4.700,00 evrov.

© Anja Kikelj

V kratkoročnem načrtu je ureditev ponižanega robnika za namen prečkanja glavnega prehoda za pešce pri Trgovskem centru Bled ter uvedba univerzalnega Evro ključa (Euro Key), s katerim lahko osebe z oviranostmi na različnih lokacijah odprejo javne sanitarije za invalide in z njim dostopajo do njim namenjenih naprav, kot so dvigala ali dvižne ploščadi. Gibalno ovirane osebe takšen ključ uporabljajo tudi v tujini, saj je z njim mogoče odkleniti tudi lokacije v drugih evropskih državah, na primer v Avstriji, Nemčiji, Švici, na Češkem ali Nizozemskem.