Aktualne teme na področju turizma: dostopnost, trajnost in upravljanje destinacije

Predstavnik Turizma Bled se je oktobra udeležil letne akademije za upravljanje destinacij v Podčetrtku, ki se je osredotočala na teme s področja razvoja trajnostnega turizma in upravljanja destinacij. Akademija je udeležencem postregla s primeri dobrih praks iz Slovenije in tujine ter usmeritvami s konkretnimi nasveti, ki se opirajo na merljiva dejstva.

© Foto: Benjamin Črv

Osrednja tema letošnje akademije je bila dostopni turizem

V Sloveniji je okrog 170.000 ljudi z vsaj neko obliko oviranosti, kar predstavlja 8 odstotkov vseh prebivalcev. V Evropi je med starejšimi od 16 let kar 27 odstotkov takšne populacije, kar je po ocenah Eurostata enako 101 milijonu ljudi, oziroma, eden od štirih odraslih je v EU gibalno oviran. Med turiste, ki so gibalno ovirani, spada več kot 50 odstotkov starejših od 65 let. Dostopnost v kraju je izjemnega pomena, saj se s podobnimi izzivi sooča tudi starejša populacija ter mlade družine z majhnimi otroki.

Dostopni turizem bi morali spodbujati iz več razlogov, že iz samega spoštovanja zakonodaje in prepisov, moralnih vzgibov, zagotavljanja vključujočega turizma, ugleda in podobe destinacije ter zagotavljanja razvoja destinacije v skladu s potrebami gostov.

Dostopni turizem se ustvari skozi fizične arhitekturne prilagoditve za gibalno ovirane ter slepe in slabovidne, s podajanjem informacij in usmerjanjem skozi komunikacijske table in promocijske materiale ter razumevanjem potreb gibalno oviranih.

Letos smo se področja dostopnosti kraja lotili tudi na Bledu, ko smo prvič organizirali OVIRANtlon - triatlonu z ovirami, kjer so obiskovalci preizkusili poligon s tremi tipi ovir, s katerimi se v vsakdanjem življenju srečujejo gibalno ovirani in osebe z motnjami vida in sluha. Hkrati smo ustanovili posvetovalni organ župana po zgledu Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir Mestne občine Ljubljana (SOAKO).

O neuspešnem uresničevanju strategije

Kar tri od petih podjetij ocenjujejo, da strategija v praksi ne zaživi. Strategije so pogosto pisane brez akcijskega načrta, zaposleni niso motivirani za njeno uresničevanje, za njeno izvajanje ni zagotovljenih finančnih in kadrovskih resursov, pogosto je razlog tudi pomanjkanje občutka pripadnosti in lastništva strategije med ključnimi zaposlenimi.

Zato je nujno, da dolgoročno strategijo pripravlja ekipa sama, ki mora zapisati jasno vizijo in cilje, konkretno definirati strateške projekte, vzpostaviti sistem kontrole doseganja strateških ciljev, za samo izvajanje pa morajo biti zagotovljeni potrebni finančni in kadrovski resursi.

Na področju trajnosti deluje zgolj nagrajevanje in užitek

Na področju trajnosti, tudi ravnanja z odpadno hrano, se izkaže, da prepovedovanje ne doseže svojega namena, učinkovita pristopa sta zgolj nagrajevanje in zagotavljanje užitka.

Količina zavržene hrane se lahko zmanjša s primerno velikostjo krožnika, turiste pa k okolju prijaznemu vedenju spodbujamo na področju čim manjšega ustvarjanja odpadkov. Zavrže se namreč kar ena tretjina hrane s krožnikov gostov, od tega 15 gramov na zajtrk in 50 gramov na večerjo na gosta, medtem ko plastični odpadki predstavljajo 3 odstotke vseh ustvarjenih odpadkov.

Na področju toplogrednih plinov moramo spodbujati javni potniški promet, saj zgolj letalski promet ustvari 8 odstotkov vseh emisij, klimatske naprave pa 20 odstotkov globalne porabe energije in 70 odstotkov porabe energije v hotelih. Nujno je tudi zmanjšanje porabe vode, saj gostje v hotelu na dan v povprečju porabijo 350 litrov vode, kar predstavlja kar 45 odstotkov celotne porabe vode na otoških destinacijah. Za samo čiščenje štirizvezdični hotel porabi 40 litrov vode in 100 mililitrov čistil na sobo.

Na področji trajnostnega turizma obstaja nepregledno število zelenih certifikatov, a raziskave kažejo, da certifikati v praksi nimajo zadostne teže, da bi se zaradi njih gost odločil za, ali nakup izdelka, obisk destinacije in podobno. Certifikati v praksi tako predstavljajo pregled meril, zaradi katerih se lahko prepoznajo izzivi na področju in posledično poiščejo rešitve, a iz prakse izhaja, da mora zaradi uspešnega certificiranja nekaj pridobiti gospodarski subjekt (kot so npr. ugodni krediti) oziroma obiskovalec (v obliki nagrajevanja), sicer je njegova vrednost nična.

Upravljati je potrebno vsa področja, čeprav si jih ne lastimo

Vsakič znova se izkaže, da moramo kot upravljavci destinacije upravljati vsa področja, čeprav si ne lastimo ničesar. Za destinacijo je zato nujen razmislek v smeri, kako nagovoriti vse deležnike v kraju, ki bodo delovati v kolektivno dobro za skupni cilj.