Turizem v Alpah se mora prilagoditi podnebnim spremembam
14.01.2022 | Novice
Gorenjske razvojne agencije so na Bledu pripravile posvet o prilagajanju turizma v Alpah na podnebne spremembe.
Kot so izpostavili strokovnjaki, se temperature v Alpah dvigujejo skoraj dvakrat hitreje kot drugod na severni polobli. Turizem na tem območju je zato primoran v prilagoditev svoje ponudbe, ki ne bo toliko odvisna od zime.
Kot je pojasnila direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske Eva Štravs Podlogar, je posvet, ki so ga v okviru Konference o prihodnosti Evrope pripravili skupaj z Gorenjsko razvojno agencijo BSC Kranj in Razvojno agencijo Sora, izpostavil izjemno aktualno temo, o kateri bo v prihodnosti še veliko govora. Turizem je namreč dejavnost, na katero podnebne spremembe zelo močno vplivajo.
Direktorica Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na Agenciji RS za okolje Mojca Dolinar je pojasnila, da jih na območju Alp najbolj skrbi porast temperature pozimi, ki je še večji kot na drugih območjih. Posledica tega je vse tanjša snežna odeja, ki se je od 60. let prejšnjega stoletja že prepolovila, trend pa se bo v naslednjih letih še stopnjeval. Kot je pojasnila, se lahko dogajajo tudi velika nihanja v snežni odeji, kar je posledica povečanja obilnih zimskih padavin zaradi ekstremnih nalivov. Zato lahko naenkrat pade veliko snega, vendar se tudi hitro stali. Snežna odeja pa je pomembna ne le z vidika turizma, temveč zlasti za vodni krog, je opozorila.
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je pojasnila, da je tudi turizem del zgodbe, ki povzroča podnebne spremembe, zato mora zmanjšati svoj ogljični odtis. Hkrati pa se mora podnebnim spremembam tudi prilagoditi. "Na obeh segmentih zaostajamo, čeprav imamo zeleno shemo slovenskega turizma, ampak dejansko meritev, natančnih podatkov, izračunov in strategij, kako doseči bolj zelen turizem, nimamo," je opozorila."Kar se tiče prilagajanja, pa ne le, da ni nekih zelo jasnih načrtov, temveč imamo celo tiščanje glave v pesek," je ocenila in navedla primer nekaterih žičničarjev, ki nočejo sprejeti dejstva, da stvari niso bile več takšne, kot so bile. Ob tem je Kajfež Bogatajeva predlagala, da bi turizem v iskanju novih poti denimo izkoristil podaljšanje poletne sezone in toplejše reke ter ostale vode.Prepričana je, da bi bilo treba sistematično izobraževanje o podnebnih spremembah in državno sofinanciranje prilagoditve turistične ponudbe. Pri tem pa so potrebni smiselni razpisi, je opozorila Kajfež Bogatajeva, ki ni prepričana, da bo denar, ki bo zdaj šel v žičniško infrastrukturo, dolgoročno dobro naložen."Osnovna potrebna prilagoditev je, da se zaslužek, ki ga sedaj dobimo v zimskem času, pridobi v drugih letnih časih," je povzela Kajfež Bogatajeva.
S tem se strinja tudi predsednica Združenja slovenskih žičničarjev Manuela Božič Badalič. "Zelene zime so postale realnost in smučišča z nadmorsko višino do 1800 metrov bo treba preoblikovati v gorske centre z vsaj devetmesečno ponudbo. To bo pomenilo preživetje," je izpostavila. Kot je dejala, imajo visokogorska smučišča prednost pri tem preoblikovanju, saj so zanimiva tudi poleti. Tako Kanin in Vogel poleti praktično že ustvarita več prihodkov kot pozimi. Vsa smučišča pa se bodo morala prestrukturirati tako, da bo zima le del njihove ponudbe in da od nje ne bodo več tako odvisna kot v preteklosti.
Direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber je spomnil, da že dlje časa opozarjajo, da je žičničarska infrastruktura tako kompleksen sistem, da je 100 smučarskih dni zagotovo premalo za ekonomsko preživetje. Hkrati je 10 odstotkov, ki jih ustvarijo v poletnem času, mnogo premalo in cilj bi moral biti vsaj 30 odstotkov, kolikor jih dosegajo žičniške naprave v tujini. Pojasnil je, da so v zadnjih letih veliko vlagali v umetno zasneževanje, vendar je ob nadaljnjem dvigu temperatur tudi to vprašljivo. Kranjska Gora je sicer kljub nizki nadmorski višini v nekoliko boljšem položaju, ker ima mikroklimo, ki ji zagotavlja mraz. Vendar so stroški umetnega snega večji, treba pa bo investirati tudi v zalogovnike vode."Zavedati se moramo, da alternativne turizmu v tem okolju skorajda ni, da gre za specifičen prostor, ki je za druge gospodarske panoge dokaj nezanimiv," je opozoril Veber in dodal, da je sicer veliko govora o trajnostnem turizmu in podnebnih spremembah, malo pa se na tem področju naredi. "Ljudje, ki tu živimo, imamo zelo majhen vpliv na klimatske spremembe, bomo pa tisti, ki bomo imeli največ problemov. Izzivov je veliko in skrajni čas je, da se jih na ravneh, ki so za to pristojne, začne reševati," je dodal.
