Pokljuka
Od 1100 do 1400 m visoka kraška planota je porasla s temnimi smrekovimi gozdovi in prepredena z visokogorskimi pašniki – planinami. Redka naselja, kot so Gorjuše, Koprivnik, Podjelje, in manjši zaselki, so večinoma na pobočjih vzhodnega in južnega roba planote. Na planinah Praprotnica, Uskovnica, Javornik, Kranjska dolina, Lipanca, Zajamniki in Konjuščica, se od junija do septembra še vedno pase živina in pri pastirjih lahko kupite mleko, skuto in sir. Pokljuška planota se končuje z gorsko verigo, ki se vleče od Debele peči (2015 m) prek Lipanskega vrha (1983 m), Malega in Velikega Draškega vrha (2243 m) do Tosca (2275 m). Razgled ob lepem vremenu je s teh vrhov proti Triglavu naravnost čudovit. Če se odločite za osvojitev enega ali več vrhov, vam kot izhodišče priporočamo Blejsko kočo na Lipanci (1633 m), kjer lahko tudi prenočite. Z vodnikom ali brez njega se lahko odpravite na turo v triglavsko pogorje. Če pa vas vrhovi ne mikajo, si boste ob koči le spočili in si privoščili okusno domačo hrano.

Jelovica
Planota, ki se dviga južno od Bleda, je podobna Pokljuki. Planin in senožeti je na Jelovici manj, zato pa tudi živine, ki bi se tod pasla. Dostopi so možni prek Radovljice in Lancovega na Talež (710 m), Goško ravan (1000 m – planinska koča) in Vodiško planino (1108 m) oz. preko Bohinjske Bistrice in Nemškega Rovta na Rovtarico (1100 m ) ali Ratitovec (1672 m).

Mežakla
Ozka, 1000 do 1300 m visoka planota je večinoma porasla z gozdom. Od Pokljuke sta jo odrezala ledenik in Radovna. Z Bleda je dostopna po gozdni cesti z Gorij preko vasi Laze na Ravne (960 m). Imenitni razgledni točki in planinska cilja sta tudi Jerebikovec (1593 m) in Planski vrh (1299 m).